Doživetja narave
VEČ ...|24. 1. 2025
130 let najstarejše slovenske revije, ki še izhaja
Pozornost smo najprej posvetili jubilantki - najstarejši slovenski še izhajajoči reviji, ki je svojo pot začela v času Jakoba Aljaža. Planinski vestnik bo 8. februarja dopolnil 130 let, beseda pa je tekla tako o zgodovini kot o načrtih za prihodnost. S prihodnostjo življenja v Alpah se je ukvarjala tudi slovenska ekipa v okviru predsedovanja Alpski konvenciji, ki ga je uspešno sklenila v sredo. Slišali pa ste tudi nekaj zanimivosti o dobraškem podoru, od katerega mineva 677 let.
Doživetja narave
130 let najstarejše slovenske revije, ki še izhaja
Pozornost smo najprej posvetili jubilantki - najstarejši slovenski še izhajajoči reviji, ki je svojo pot začela v času Jakoba Aljaža. Planinski vestnik bo 8. februarja dopolnil 130 let, beseda pa je tekla tako o zgodovini kot o načrtih za prihodnost. S prihodnostjo življenja v Alpah se je ukvarjala tudi slovenska ekipa v okviru predsedovanja Alpski konvenciji, ki ga je uspešno sklenila v sredo. Slišali pa ste tudi nekaj zanimivosti o dobraškem podoru, od katerega mineva 677 let.
VEČ ...|24. 1. 2025
Doživetja narave
VEČ ...|14. 2. 2020
Predstava Slovenec in pol ter okrogel jubilej naše najstarejše še izhajajoče revije
Tokrat smo v Doživetja narave povabili smeh, spontanost, dobrodelnost, seveda pa na planinstvo nismo pozabili, saj je bil v središču naš Triglav. O dvoglavi triglavski komediji Slovenec in pol sta spregovorila njen režiser Uroš Kuzman in eden od igralcev Aleš Novak. V drugem delu oddaje pa smo pozornost posvetili okroglemu jubileju naše najstarejše še izhajajoče revije.
Doživetja narave
Predstava Slovenec in pol ter okrogel jubilej naše najstarejše še izhajajoče revije
VEČ ...|14. 2. 2020
Priporočamo
|
Aktualno
Moja zgodba
VEČ ...|13. 4. 2025
Pavla Kovač Škraba - Pričevanje 1. del
Tokrat smo prisluhnili zanimivi in ganljivi pripovedi Pavle Kovač Škraba, ki je kot begunka, skupaj s starši, pred skoraj osemdesetimi leti zapustila Slovenijo in preko begunskih taborišč v Avstriji prispela v Argentino. Tudi tam je bila njihova družina zelo preizkušena. To je bil 1. del pričevanja.
Spoznanje več, predsodek manj
VEČ ...|14. 4. 2025
Z dr. Ernestom Petričem o aktualnih dogodkih na tujem in doma
Tokrat smo govorili o tem, kako zagotoviti mir Evropi, kako okrepiti sodelovanje na področju varnosti, kako pomagati Ukrajini, zakaj povečati izdatke za obrambo? Kaj pa odnos Evropa : ZDA skozi prizmo carinske vojne. Kakšno sporočilo prinaša zbornik Soglasje za zgodovinski trenutek, novi prispevki za slovenski pomladni program? In še o morebitnih predčasnih volitvah, bližnjem referendumu in prepričanju oblastnikov, da je možno očistiti tudi ustavno sodišče.
Doživetja narave
VEČ ...|4. 4. 2025
Slovo satelita Gaia, znanstveno delo v ESI in GoChile
Naša gostja je bila tokrat astrofizičarka dr. Andreja Gomboc. Pogovarjali smo se o slovesu satelita Gaia, pri katerem je sodelovala tudi sama, o vlogi znanosti v Evropski vesoljski agenciji in o tem, kako se razvija projekt GoChile. Posebej velja prisluhniti vabilu na poletno šolo astronomije za mlade, časa za prijavo z motivacijskim pismom ni več veliko.
Pogovor o
VEČ ...|16. 4. 2025
Doživljanje velikonočne skrivnosti ob podpori umetnosti
V tokratni oddaji smo se osredotočili na veliki teden in vse, kar se dogaja v njem oziroma na doživljanje svetega tridnevja skozi prizmo umetnosti. Kako nas pri doživljanju skrivnosti Odrešenja lahko spodbujajo glasba, slikarstvo in literatura. O tem so spregovorili komparativistka dr. Ignacija Fridl Jarc, slikar Lojze Čemažar in basbaritonist Marko Fink.
Naš pogled
VEČ ...|15. 4. 2025
Damijana Medved: Umetna inteligenca – odrešitev ali poguba?
Tokrat se sprehajamo po robu med upanjem in strahom – med tehnološkim napredkom in duhovnim iskanjem. Damijana Medved razmišlja o umetni inteligenci kot o prelomnici, ki jo nekateri vidijo kot odrešitev, drugi kot pogubo. Preko osebnih izkušenj z orodji, kot je ChatGPT, in dvomov, ki jih ta prinašajo, odpre pogovor o avtentičnosti, jeziku in zaupanju v lastne misli. V drugi polovici nas popelje na Oljsko goro, kjer doživi globoko duhovno refleksijo, prepleteno z razumevanjem Velike noči in skrivnosti človeške poti. Kaj, če je umetna inteligenca naša skupna Oljska gora – kraj preizkušnje, tišine in morda preobrazbe?
Spominjamo se
VEČ ...|18. 4. 2025
Spominjamo se dne 18. 4.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
VEČ ...|18. 4. 2025
Brezglutenska potica
Poslušalka je prosila za recept za brezglutensko potico. Sestra Nikolina ji je odgovorila, da sicer iz te moke dela tudi kruh in tako se jo uporabi tudi za potico. Mogoče potica ne bo tako mehka, kot iz bele moke, drugačno bo tudi vzhajanje, razvaljati mora z občutkom. Brezglutenska moka je namreč bolj lepljiva. Zato naj tudi prilagodi nadev, pri zavijanju pa naj si pomaga s prtom. Lahko pa jo razvalja kar na peki papirju. Ker se testo prijema rok, naj bodo le te mokre. Uporabi naj toliko sladkorja, kolikor lahko, a sladkor daje barvo potici in njeni skorji. Pečemo kot običajno pri 190 stopinjah. Poslušalka Anamarija pa je povedala, da pripravlja potico iz ½ kg brezglutenske moke (uporablja Schärovo moko), doda še ½ litra mleka, 1,5 dag kvasa, 1 žličko soli, 5 dag masla, 2 rumenjaka, vanilin sladkor, 1 žlico sladkorja. Naredi jo kot običajno potico. Mogoče je testo malenkost mehkejše in se ti na začetku zdi, da ne bo nič iz tega nastalo. A če dobro umesimo in dobro vzhaja, bo nastal dober izdelek, ki se bo tudi lepo valjal. Peče jo pri 180 stopinjah 45 do 50 minut, proti koncu jo premaže z jajcem, sicer se ji zdi, da je potica preveč temna. Za nadev uporabi 40 dag orehov, 2 žlici brezglutenskih drobtin itd. ...
Življenje išče pot
VEČ ...|18. 4. 2025
Jezusove rane nam govorijo o bolečini in sočutju
Bolečina je lahko tudi modra učiteljica življenja, pravi minorit p. Danilo Holc, ki je v rubriki Življenje išče pot spregovoril o smislu trpljenja in veliki potrebi sveta po sočutju.
Svetovalnica
VEČ ...|18. 4. 2025
Tomaž Mikuš o tem, kako ob izgubah začeti na-novo
V Prazničnem jutru velikega petka - ko so v ospredju žalovanje, premišljevanje o preizkušnjah, trpljenju, pa tudi možnosti, ko se ob odpovedih lahko še bolj odpremo Bogu ter postanemo razpoložljivejši za Njegovo milost in delovanje - smo k pogovoru povabili Tomaža Mikuša, jezuita, ki je med drugim tudi duhovni voditelj programa za zlorabljene Od bolečine k milosti.